Zadnji teden 112. Toura se je začel s spektakularno 16. etapo s ciljem na Mont Ventouxu. Tadej se na njej ni vpletel v boj za etapno zmago, ki jo je slavil najmočnejši med ubežniki Valentin Paret Paintre (Soudal Quick Step).
»Moja forma je dobra, vendar je bilo kar strašljivo priti iz dneva počitka in takoj napasti Mont Ventoux. Vendar sem se dobro izkazal. Na srečo nisem imel enakih nog kot leta 2021. Etapna zmaga nas ni zares zanimala, ubežniki so si jo zaslužili,« je povedal Tadej, potem ko je na vzponu na velikana Provanse uprizoril izjemno bitko z Joansom Vingeggardom (Visnma Lease a Bike).
Danec je napadel kar štirikrat, a tudi Tadej je dvakrat odgovoril s skokom. »Včasih sem bil na meji. Ampak pomembno je bilo, da nisem šel pregloboko in izgubil časa. Malo sem prihranil v rezervi in preprosto poskušal ostati z Jonasom. Velik cilj je bil danes braniti rumeno in nič drugega,« je nadaljeval Tadej.
V zaključku je vendarle ugnal Jonasa, s katerim sta zasedla 5. in 6. mesto v etapi, ob tem pa je Tadej prednost v skupnem seštevku pred njim povečal na 4:15. Kljub temu Tadej pravi, da ni nepremagljiv.
»Gotovo nisem Superman, rojen sem bil v Ljubljani, ne kjerkoli je bil rojen Superman, pozabil sem, kje je to bilo. Ampak današnji vzpon je bil vseeno epski. Prihajal sem precej hitro, videl sem ubežnike pred seboj v zadnjih 800 metrih, ampak niti Superman jih tam ne bi mogel ujeti. Na koncu sem bil precej blizu pobegu, a klobuk dol Valentinu Paret Peintreju, zaslužil si je zmago. Bila je super lepa zmaga,« je dejal Tadej, ki je postal novi rekorder Mont Ventouxa. Prekolesaril ga je v času 54:41 in skupaj z Vingegaardom (zaostal je dve sekundi) občutno izboljšal doslej najboljši čas 55:51 Ibana Maya iz leta 2004.
»Mislim, da ne bi mogli voziti veliko hitreje. Jonas in njegova ekipa so zelo dobro narekovali tempo, za danes je bila to meja, kako hitro smo lahko vozili. Na vso moč smo kolesarili do vznožja, najprej je bil na vrsti boj za pozicije, nato še več narekovanja tempa. Potem sta Jonasa počakala Tiesj Benoot in Victor Campenaerts, tako da je bilo njihovo stopnjevanje tempa res popolno izvedeno. Vse je šlo precej hitro, če bi morda sekala nekaj ovinkov, bi prihranila še nekaj sekund in bi bilo hitreje,« je Tadej ocenil, da je bil vzpon na Mont Ventoux, na katerem je spet prevzel pikčasto majico kralja gora, na meji njegovih zmogljivosti.
Jutri ga čaka na papirju lažja preizkušnja, ravninska 18. etapa od Bollena do Valencea, na kateri bi pelotonu lahko preglavice povzročal močan veter. Nato sledita odločilni alpski etapi s ciljnima vzponoma na Col de la Loze in La Plagne. »To je bila gorska etapa z enim samim vzponom in dolgim naporom, da pridemo do njegovega vznožja. Naslednji dnevi bodo težji,« je dodal Tadej.
Kljub temu se veseli teh preizkušenj, na katerih bo največ slovenskih navijačev: »Ob trasi je bilo toliko ljudi. Alpe bodo neverjetne, z veliko Slovenci ob cesti zame in Primoža Rogliča. To bo dirka vse do Pariza, zagotovo.«