Prvi pomladanski dan leta 2026 bo imel posebno mesto v Tadejevi karieri. Ob šestem nastopu na dirki Milano–Sanremo je slavil svojo prvo zmago, pot do nje pa je bila dramatična. Potem ko je njegov moštveni sotekmovalec Domen Novak po trdem delu na čelu glavnine izničil prednost ubežnikov, se je zdelo, da ima ekipa UAE Team Emirates – XRG na tej 298-kilometrski preizkušnji dogajanje pod nadzorom. Nato je na ulicah Imperie, dobrih 32 kilometrov pred ciljem, počilo.
Prišlo je do množičnega padca, v katerega je bil vpleten tudi Tadej. Pobral se je in kljub strganemu dresu ter vidnim poškodbam hitro sedel nazaj na kolo, a peloton je bil tedaj že daleč pred njim. V lovu za njim sta se izjemno izkazala Florian Vermeersch in Felix Grossschartner, ki sta Tadeja na rep glavnine pripeljala na vznožju vzpona na Cipresso.
Tu sta ekipno štafeto prevzela Brandon McNulty in Issac del Toro, ki sta Tadeju utrla pot na čelo dirke in mu pripravila teren za napad. Tadejevemu skoku sta sledila le Tom Pidcock (Pinarello Q36.5) in Mathieu van der Poel (Alpecin Premier Tech), s katerima je prekolesaril čez vrh Cipresse.
Ta trojica se je skupaj lotila tudi vzpona na Poggio, kjer je Tadej spet napadel in se otresel van der Poela. Pidcock pa je bil dovolj močan in spreten, da je za Tadejevim kolesom ostal tako med vzponom kot spustom v Sanremo. Odločal je šprint dvojice, ki so se ji zasledovalci nevarno bližali. Tadej je bil v njem malenkost močnejši od britanskega, tako da je slavil prvo zmago na Vii Roma in končno postal tudi kolesarski kralj Sanrema. Tretje mesto je osvojil Wout van Aert (Visma Lease a Bike).
»Ko sem padel, sem za trenutek pomislil, da je vsega konec. Padec v Imperii tik pred najpomembnejšim delom dirke ni idealen. Na srečo sem se hitro vrnil na kolo, ne jaz ne kolo nisva utrpela prehudih poškodb. Nato sem videl moštvena kolega Floriana in Felixa, ki sta dala vse od sebe, da sem se vrnil v ospredje. Povrnila sta mi upanje, noge so bile še dobre. Brandon in Isaac sta preostanek dela opravila na Cipressi. Če danes ne bi imel ekipe, najbrž ne bi zavil na ta vzpon, temveč bi se naravnost odpeljal proti cilju,« se je Tadej po 110. zmagi v karieri zahvalil moštvenim kolegom.
»Ko smo se izmenjevali, sem bil zelo vesel, ker smo vsi sodelovali. Nekaj je bilo nasprotnega vetra, razmere niso bile idealne, kot so bile lani. Srednji del vzpona je bil zato nekoliko bolj zahteven. Ko smo prišli na Poggio, pa je bil letos ugodnejši veter. Zato sem poskušal iti na vso moč. Idealno bi bilo, če bi se sam odpeljal proti cilju, a je bil Tom Pidcock izjemno močan. Klobuk dol tudi pred Mathieujem van der Poelom, ki je tudi odpeljal izjemno dirko. S Tomom sva skupaj prikolesarila do konca in v šprintu sem imel srečo,« je Tadej dodal o sodelovanju trojice, ki je krojila razplet dirke.
Razkril je tudi, da do ciljne črte ni bil prepričan, da bo zmagal. »Tom je izjemno hiter kolesar, ima močan pospešek in videti je v vrhunski formi. Malo me je bilo strah, ker sem moral šprint začeti iz ospredja. Čakal sem, kolikor dolgo sem lahko, vedel pa sem tudi, da ne smem čakati predolgo, saj ima Tom bržkone močnejši pospešek kot jaz. Bilo je zelo blizu in klobuk dol tudi pred njim.«
Za Tadeja je bila to 11. zmaga na spomenikih, s katero se je na večni lestvici izenačil z Rogerjem de Vlaemnickom. Pred njima je le Eddy Merckx, ki jih je zbral 19. »Classicissima« je sicer četrti od petih spomenikov, ki jih je Tadej že osvojil. Manjka mu samo še zmaga na dirki Pariz–Roubaix, na kateri je lani zasedel 2. mesto. Letos bo na sporedu 12. aprila, pred tem pa bo Tadej 5. aprila lovil svojo tretjo zmago na dirki po Flandriji.