Torej, vse se je začelo po Giru, najprej sva si z Urško vzela en teden prosto in se malo spočila, potem pa sva šla na Isolo 2000 na višinske priprave, kjer se je Urška pripravljala na Švico in na državno prvenstvo, kjer se je odlično izkazala. Priprave so bile za oba zelo uspešne.
Čas do odhoda v Firenze je hitro minil. V Firenzah smo si ogledali traso prve etape. Vzdušje je bilo odlično, vsak dan smo bili fantje bolj povezani. Prve tri dni se na grand touru vedno malo loviš, se mi zdi, vse je potekalo bolj kot ne tekoče.
Že drugi dan smo poskusili napasti na St Luco, vendar je Jonas pokazal, da je v odlični formi, tako da se ga nisem mogel otresti, ampak nič zato. Naslednji dan smo se vozili 230 KM v vročini do Torina, tako da so bili prvi trije dnevi, kot bi rekli Štajerci: vroči ko pes.
Potem pa gremo na Galibier, ta etapa mi je bila res izjemno všeč, poznam vsak meter ceste. V Sestrieru sem preživel veliko trening campov, tako da je bila skoraj domača etapa in je bilo užitek vozit v grupi do Galibierja, še posebej ker je naša ekipa narekovala tempo. Ekipa je dala vse od sebe, vse do vrha Galibierja, kjer so mi pripravili teren za odločilni napad, kjer sem se lahko otresel Jonasa ravno pod vrhom klanca in sem lahko obdržal in celo povečal prednost do cilja in vzel prvo zmago na Touru in spet prevzel rumeno majico, ki sem jo izgubil tretji dan zaradi šprintov in pozicijske uvrstitve. Na Galibierju sem jo prevzel z večjo prednostjo, kar mi je dalo dodatno motivacijo in samozavest za naslednje dni.
Po Galibierju so sledile same bedne etape, zelo stresne, vedno je grozil veter, vendar se nikoli ni naredila dovolj velika časovna razlika. Potem je sledil kronometer, kjer je vsak sam in nimaš stresa v grupi, da bi se naredili ešaloni in bi ostal v drugi, tretji grupi, ni bojazni, da te kdo podere, tako da je ta stresen teden po Galiberju presekal kronometer. Po svojih pričakovanjih sem ga odvozil zelo zelo dobro, lahko bi bilo še nekoliko boljše, ampak 12 s za svetovnim prvakom Remcom; se ne bom pritoževal, naredil sem razliko do ostalih GC tekmovalcev. Ja, vse je po kronometru ostalo dokaj blizu skupaj.
Po treh ravninskih etapah sem se zelo razveselil dneva počitka, ko smo bili s fanti lahko skupaj in šli na kavico. Vozili smo se res počasi, taki dnevi prehitro minejo. Tudi na prost dan je treba opraviti medijske obveznosti, ne moreš se jim izmuzniti!